Pomlad v februarju ( 7 del zgodbe )

Stojan je ljubil nagle vožnje. Najbolj mu je bilo všeč, kadar
je brazdal zrak topli jesenski veter. Mučna mu je bila pozncje
vožnja po visokem sncgu, ki je stisnil kolo kakor v klešče. Pre
mišljal je že, ali bi ga zadegal v drvarnico ali pa bi še naprej
vztrajal ob zavezniku, ki je zdaj izgubljal svoje vrline
Vsaka doba ima predmete, ki jih visoko ceni. Čas boja je
povzdignil radio, podtalni tisk, orožje, kolo. Osvajalec dolgo ni
odkril svojega sovražnika. Šele ko jc komisar Vnuk pokazal
nanj, so se znašli. Dvokolesa so prepovedali. Takrat so stopila
v boj trikolesa. Preden se je sovražnik odločil, da prepo
je izgubil vojno
Tistega večera, ko se je Milena sklanjala nad svojim dnev-
nikom, sta se Stojan in Andrej vrnila domov v gostem mraku
V veži sta z živčno naglico odložila kolesi, na hlačne sponke sta
pozabila. Vstopila sta v Andrejevo delavnico in prižgala luč
»Spet nič je rekel Andrej
»Nič!« je ponovil Stojan
Pa drugič!
Ne bo nam ušel!
Se nobeden ni!«
Postalo jima je za spoznanje laže
Bila ju jc polna delavnica. Oba sta bila prava hrusta. Stojan
je bil v obraz še ves pob, saj je komaj napravil maturo. Tudi
naočniki z navadnimi stekli, ki 11h je nosil, da bi mu spremenili
zunanjost, niso ničesar odvzeli njegovi mladosti. V telo pa je bil
Stojan zastaven športnik in mišičast telovadec, a ne grčav. Grčav
je bil Andrej, ki ga je takega napravilo težku kmečko delo
Močne roke, mogočna pleča, na katerih je prejšnjo noč prenesel
pol vola, in majhna glava z nežnimi potezami obraza tak je
bil Andrej
Brez odlašanja in uvodnega pripravljanja sta se spravila
na vnovični pregled pištol. Stiri sta imela pri sebi, štiri pa je
Andrej privlekel iz bunkerja. Na veliki Andrejevi mizi je bilo
nenadno razstavljenih osem pištol. »O, kakšne neumnosti sva
svojčas počenjala, ko še nisva dovolj poznala orožja!« se je za
smejal Stojan. »Kar vso pištolo sva hotela zaliti z mastjo! Zdaj
vem, kaj smem namazati in česa ne!« Orožje sta natančno pre
gledala, očistila in namazala, držeč se Štefanovih izkušenj, ki
jih je prinesel iz drugih skupin.
Stojan in Andrej sta bila taka prijatelja, da so ju zavidali.
Kakor zaljubljenca! se jima je dobrodušno posmihala Lojzka
Bilo je nekaj lepega na tem trajnem prijateljstvu: življenje v